Goriška brda so v svetu poznana kot kmetijska pokrajina, katere zemlja rodi češnje, breskve, marelice in veliko drugega sadja ter grozdje iz katerega vinarji pridelamo vrhunska vina.

Brda niso samo dežela vina in sadja. So obmejno območje z vidika državne, narodnostne in pokrajinske meje, ki je v preteklosti prestalo dolgotrajno odseljevanje prebivalstva in intenzivne spremembe kulturne pokrajine. Razvoj, ki je po obdobju kolonata potekal v smeri uveljavljanja tržnega gospodarstva, je ustvaril eno najintenzivnejših kmetijskih pokrajin v Sloveniji.

Vinogradništvo je na območju Brd prisotno že od rimskega obdobja. Za krajše obdobje se je, zaradi drugačne politike, umaknilo sadjarstvu le v času italijanske nadvlade. Takrat se je trta na kulturnih terasah umaknila sadnemu drevju, predvsem češnjam in breskvam. Danes se vinogradi raztezajo na približno 1800 hektarjih briške zemlje. 

Prav vinogradništvo in sadjarstvo danes podpirata razvoj drugim dejavnostim in omogočata ohranitev kulturne pokrajine. Območje bogato z različnimi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi, nudi veliko možnosti za kvalitetno preživljanje prostega časa vsem, domačinom in obiskovalcem.